Mercedes E

Avto na nek način vedno povezan s poslom, tako zidar na primer potrebuje tovorni avto, nekdo, ki hodi po sestankih pa limuzino. Mogoče je tudi to razlog, da so na uvozništvu Mercedesa temle E-ju dodali napis, da je po meri za podjetnike. Tudi včasih je bilo tako, le da če si se na sestanek pripeljal s preveč dobrim avtom, posla nisi dobil. Menda.

Moja zgodba z E-jem

Mercedesa smo imeli v osemdesetih tudi pri nas doma. Bili smo obrtniška družina in smo se ukvarjali z barvanjem kovin, no moja starša sta se. Še danes se spomnim, kako mi je oče razlagal, da si je zelo močno želel enkrat v življenju iz trgovine odpeljati nov, tak avto. In to mu je uspelo.

To je točno ta, ki je na zgornjih dveh slikah. Deset let je bil star, ko smo ga prodali, imel je prevoženih celih 40.000 kilometrov, v tem času pa je pred oltar pripeljal tri neveste.

V tovarni ga beležijo kot W124, nosi pa oznako 200d. Motor je bil 2.0 dizelski in nikoli ne bom pozabila, kako se je mami večkrat pritoževala nad njim, "da nikamor ne gre." Pa ni bila ravno rally voznica ali uživala v zelo hitri vožnji, pa se ji je kljub temu zdel počasen... očitno je res moral biti počasen. Kar mi je pa definitivno padlo v oči pri tem »starem Mercedesu, je ročna zavora. Pri večini vozil se ta nahaja na sredinski konzoli, tisti Mercedesi so imeli pa ročno zavoro, ki je bila v bistvu "nožna", nahajala pa se je pri voznikovih vratih in si jo pritisnil z nogo. Razen avtomatskega menjalnika, je bila oprema v tem avtu omejena na štiri kolesa, volan, sedeže… z drugimi besedami: bil je brez opreme.

Mercedes E v letu 2017

Tale E, s katerim sem se vozila v preteklih dnevih, je od našega starega E-ja starejši za kakih trideset let.

Mladost se opazi že na prvi pogled, lepe, sodobne linije izpod rok slovenskega oblikovalca Roberta Lešnika, bravo Robi, lep je :) Viktor ga je tudi že preizkusil, kar si lahko pogledaš na spodnji povezavi:

Notranjost, hmmm... ko sem prvič sedla vanj, sem bila kar nekoliko, kako bi rekla temu… izgubljena. Predstavna ročica avtomatskega menjalnika je ob volanu, kar ni ravno običajno. Tudi ročna zavora je na levi strani ob volanu, ampak je vsaj ročna in ne več nožna. Skratka zdelo se mi je, da nič ni na svojem mestu.

Zaslon z merilniki hitrosti, navigacijo in podobnimi zadevami, ni samo eden, ampak sta kar dva in ne prav majhna. Slika pa je bolj čista, kot če bi steklene kozarce opral z vodo brez vodnega kamna, skratka visoka ločljivost v pravem pomenu besede. Tako da si glede tega zasluži kar dva plusa, ne samo enega.

Da "E-klasa" res ni kar tako, dokazuje tudi dejstvo, da ga je vozil slavni Bergdoktor:

Zakaj tak avto

Ker pa se udobja hitro navadiš, verjamem, da noben voznik ne bi imel težave prilagoditi se na drugačno razporeditev. In vprašanje: ali in zakaj kupiti avto, za katerega je treba odšteti 60.000 EUR ali več. Sploh če pomisliš, da za bistveno manj denarja na primer pri Renaultu dobiš več kot solidne sedeže, pri vseh znamkah pa tudi usnje, imitacijo lesa na sredinski konzoli, skratka vse kar potrebuješ, pa še kakšno malenkost zraven.... razlika med tem avtom in cenejšimi je v vožnji. Ta je izredno mirna, luknje na cesti sem komaj sploh čutila, enako tudi robnik, ko sem zavila v mojo ulico. Z drugimi besedami, ko si za volanom takšnega avta, sploh po prevoženih sto ali več kilometrih, ti je točno jasno, v čem je razlika.